Razglasili deset najvplivnejših pravnikov letošnjega leta

Na 25. izboru desetih najvplivnejših pravnikov, ki že tradicionalno poteka v dveh delih, se je izmed dvajsetih finalistov med najvplivnejše uvrstilo deset pravnic in pravnikov, ki so do 25. novembra, ko se je izbor končal, dobili največ glasov. Letos sta v deseterico izbrani dve pravnici.

Na seznamu najvplivnejših pravnikov letošnjega leta so tako po mnenju strokovne in splošne javnosti Sara Ahlin Doljak, Matej Avbelj, Miro Cerar, Šime Ivanjko, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Marijan Papež, Nataša Pirc Musar, Miha Šepec in Jan Zobec.

Kot so sporočili organizatorji, družba LEXPERA, ki ureja in razvija portal IUS-INFO, so v prvem delu izbora prejeli več kot 60 različnih predlogov oziroma imen slovenskih pravnic in pravnikov, ki so bili po mnenju pravne in širše javnosti letos pri svojem strokovnem delu posebno prizadevni in prodorni.

V drugem delu so obiskovalci portala lahko oddali glas za enega izmed dvajsetih finalistov. Tokrat so zbrali kar okoli 8000 glasov, vsak glasovalec pa je lahko oddal glas le enkrat.

Prejeli so tudi številne utemeljitve glasovanj, iz katerih gre razbrati, da so predlagani pravniki prepričali predvsem s strokovnostjo, razumnostjo, načelnostjo, pokončno držo, profesionalnostjo, zaupanjem, doslednostjo in sposobnostjo poslušanja.

Ker veliko izbranih pravnikov prihaja iz akademskih krogov, je bilo pogosto poudarjeno tudi njihovo odlično delo na fakultetah, so sporočili organizatorji.

Kako okrepiti delovanje slovenskega pravosodja?

Najvplivnejši pravniki so na današnji okrogli mizi v Ljubljani razpravljali, kako okrepiti delovanje slovenskega pravosodja. Po Cerarjevem mnenju mora politika storiti vse, kar lahko, da spodbuja in omogoča pozitivno kadrovsko selekcijo v pravosodju. Do pravosodja pa mora imeti tudi spoštljiv odnos, "da ga torej ne ignorira, ga ima za enakopravnega partnerja pri izvajanju oblasti, in ne kot posebno vejo oblasti", je poudaril v izjavi za STA.

Krepitev zaupanja v sodstvo po njegovem mnenju ni le naloga sodstva, ampak tudi politike, "ki mora pomagati soustvarjati višjo pravno kulturo v družbi, kot jo trenutno premoremo." Najpomembnejši pa je zgled. "Če je sodnik zgled tega, kar sodniški poklic mora biti, in če je politik zgled tega, kako se mora državljan obnašati do pravosodja, potem bodo ljudje sledili takim dobrim zgledom. Sicer pa bomo nadaljevali s procesom, ki ga zdaj opažam, ko pravzaprav v marsikaterem pogledu slabimo našo pravno in politično kulturo, kar ni dobro," ugotavlja Cerar.

Po Avbljevem mnenju se slovenska politika doslej ni ukvarjala z vprašanjem, kako okrepiti delovanje slovenskega pravosodja, še manj pa učinkovito prispevala k njegovemu odgovoru. "Menim, da je treba narediti zasuk stran od dosedanjega političnega ravnanja s pravosodjem. Eni ga zmerjajo s krivosodjem, drugi z lenosodjem. S pravosodjem se je treba ukvarjati kot s pravno vrednoto, ki je predpostavka dobro delujoče države," je povedal.

Za krepitev delovanja slovenskega pravosodja je potrebna miselna prenova znotraj samega sodstva, ki potrebuje samostojnega, pogumnega, odločnega in pravu zavezanega sodnika, je dejal Zobec. Za prve premike na tem področju ima po njegovem mnenju zasluge Sodni svet. Ta lahko k prenovi miselnosti pripomore s tem, da pri izbiri kandidatov za najvišje sodniške funkcije zasleduje prav te lastnosti kandidatov in da odločno obračunava z zlorabami v sodstvu, kot sta denimo nespoštovanje naravnega sodnika ali dodeljevanje zadev mimo sodnega reda, je med drugim izpostavil Zobec.